Sprva sem nameraval nastopiti na 42km. Bil sem kandidat za reprezentanco za svetovno prvenstvo v gorskem maratonu. Kot kvalifikacijska tekma je veljala 8,6 dolga tekma s skupaj 400 višinci v Gorah nad Idrijo. 5x krajša od maratona!  Mogoče bo pa drugo leto izbirna tekma 5x daljša od maratona?!  Za daljšo razdaljo sem se odločil šele dober teden pred tekmo. Od aprila dalje, od nastopa na Istrskih 100 miljah sem sicer nekaj več delal na hitrosti, vendar pa je tudi kilometraža  še vedno ostala dovolj velika, tako da nisem rabil kakšnih posebnih priprav za to tekmo.  Kot vedno,  sem začel v svojem tempu. Za orientacijo sem imel svoje lanskoletne čase z te tekme. Za pričakovati je bilo vroč dan in po polovici, na vzponu na Blegoš,  je termometer na uri dosegel 30°C. Doma sem potem ugotovil, da je bila letos povprečna temperatura 22°C (lani 16°C). Do Železnikov sem še držal lanski čas in celo upal na napad na Ivijev rekord.  Že takoj nazačetku vzpona na Ratitovec pa noge niso bile več tako lahke.  Ker sem imel že veliko prednosti pred vsemi zasledovalci, sem ubral udobnejši tempo.  V zadnjih kilometrih sem vseeno pogledoval nazaj, saj so me obveščali, da so se Dejanu povrnile moči po skorajšnjem odstopu v Železnikih.  In res je prišel v  cilj le 2 minuti za mano.

Vse zadnje tekme, ki sem jih odtekel so imele manj višincev,  tako, da se že malo pozabil, kako težek je Ultra Pušeljc. Organizatorji so nas letos  presenetili z dodatnimi okrepčevalnicami. Nasploh, kar se tiče organizacije, kdor je že bil v Podbrdu ve, kako cela Grapa živi za ta dogodek.